Kipar, gospod Peter Jovanovič je iz Šentvida ustvaril galerijo, ki pripoveduje o njegovi umetniški govorici.
To so veseli koledniki na Krištofovem vrtu, mati z otrokom pred bolnišnico, pa lepa Vida, ringaraja in mogočen kip puntarjev, ki se razgleduje po Šentvidu in je priča njegovega razvoja in sprememb. Ves ta čas pa so kipi enako močni in mogočni v svojem sporočilu o kulturi, ki jo predstavljajo, in kulturi, ki jo ustvarjajo.
Že na poti proti šoli nas razveseli kip veselih otrok, v letu Evrope nas še posebej nagovarja eden prvih Evropejcev, kaj Evropejec, celo svetovljan Ribničan s svojo krošnjo, ki je prepotoval Evropo in se odpravil celo v Ameriko. Narejen iz dvestoletnega hrasta nam pripoveduje o izseljencih in Ribniškem oktetu.
Umetnik je redkobeseden, saj zanj govorijo njegova dela. Ivan Golob je v knjigi o samorastniku izpod Blegoša zapisal, da Peter Jovanovič sanja z rokami, ker je kipar in z njimi oblikuje les v čudovite kiparske podobe, sanja z očmi in z njimi oblikuje črte, ki so gibalo njegovih risb.
Njegove umetnine, ki so v Šentvidu nastajale od leta 1970, so dobile zaščito in pokrivala, da jih ne bo izžgalo sonce in bičal dež, umetnik pa živi umetnost še naprej v svojem domu pod Blegošem, kjer je še dosti miru in lepote.