Šentvid pri Stični

sentvidsentvidlogo

 

 

 

vir: http://www.ivancna-gorica.si

Šentvid pri Stični je dobil svoje ime po farnem zavetniku svetem Vidu, kasneje pa je bilo Šentvidu dodano še ime sosednje Stične, ki si je svoj sloves ustvarila s starodavnim samostanom. Dejansko je zgodovinska izpričanost Šentvida starejša od Stične. Prav v ustanovni listini stiške cistercijanske opatije se nahaja najstarejši znani zapis o Šentvidu. V njej se omenja šentviška župnija kot kraj, v katerem so se leta 1132 naselili prvi menihi, ki so od tu hodili zidat stiški samostan. Danes se ta del Šentvida imenuje Stari trg.

Šentviška župnijska cerkev sv. Vida je torej starejša od stiške bazilike, o njeni romanski izvirnosti pričajo mnoge posebnosti, ki so bile kasneje, predvsem v baroku, večinoma zabrisane. Šentvid se že leta 1140 omenja kot »oppidum sancti Vitti« (mesto ali trg svetega Vida). Takratna pražupnija Šentvid je obsegala obsežno območje med Savo in Krko, oz. 15 današnjih samostojnih župnij. Kraj je bil močno sejemsko mesto in je tekmoval celo z Ljubljano.

Moč je začela pešati po letu 1360, ko je nadvojvoda Rudolf IV. prepovedal skoraj vse sejme, osrednje dolenjsko središče pa je začelo postajati Novo mesto. Pod višnjegorsko oblast je prešel Šentvid 1478. leta, ko je bila Višnja Gora zaradi obrambe pred Turki povzdignjena v mesto, to pa je pomenilo nadaljnje upadanje moči Šentvida. Od nekdanje obsežne prafare je danes ostala sicer teritorialno še vedno velika župnija svetega Vida z 12 podružničnimi cerkvami.

Glede točne letnice začetka šolstva v Šentvidu pri Stični vlada kar nekaj zmede, saj viri navajajo različne podatke in niso vsi najbolj zanesljivi. Po podatkih iz šolske kronike, ki jo je za nazaj napisal nadučitelj Janez Skerbinec (Škrbinc) in jo poimenoval O začetkih ljudske šole v Šentvidu, naj bi bila šola ustanovljena leta 1795. A v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani hranijo pismo prvega učitelja Antona Antončiča, v katerem je navedel, da v Šentvidu uči že od leta 1786. V dokumentu iz Šolskega muzeja pa je napisano, da se je šolstvo pričelo že leta 1784. Takratno dvorazredno ljudsko šolo v kaplaniji je obiskovalo le 40 učencev. 1858. leta je beneficiat Tomaž Greznik podaril šoli svojo hišo, 1877 je postala šola trirazredna, tri leta kasneje pa že štirirazredna. Prva svetovna vojna je preprečila načrte krajevnega šolskega urada za gradnjo nove šole. Leta 1920 so se odločili za popravilo in razširitev stare šole, ki je postala petrazrednica, leta 1933 pa šestrazrednica s kvalitetnimi praktičnimi programi za dečke in deklice. Na šolskem vrtu je potekal kmetijski pouk, dekleta pa so se izpopolnjevala v ročnih delih. Telovadili so na travniku, kjer danes stoji trgovina. Po letu 1945 so potrebe po novi šoli postajale vedno večje in tako je bila 25. oktobra 1966 na zdajšnjem mestu postavljena nova sodobna šola, ki je v letu 1994 pridobila še prepotrebno športno dvorano. Vse večje število učencev in pa uvajanje novosti v šolski prostor je terjalo temeljito prenovo ter dograditev dodatnih prostorov. Da se je 1. septembra 2007 zgradil sodobno opremljen objekt, gre zahvala Občini Ivančna Gorica.

Ob lepo urejeni šoli so spominska obeležja pomembnejših mož, ki so delovali in ustvarjali v kraju: dr. Jože Kastelic, Peter Šoštarič in Peter Jovanovič.