Šolska knjižnica je nepogrešljiv dejavnik življenja in dela šole, saj so tu poleg knjižnega gradiva na enem mestu zbrani tudi neknjižni mediji in učna tehnologija.

CILJI ŠOLSKE KNJIŽNICE
Cilji šolske knjižnice podpirajo šolske vzgojno-izobraževalne cilje, ki jih mora poznati tudi knjižnica, da lahko sodeluje s predmetnimi aktivi pri izobraževanju učencev in spodbujanju učenja. Vzgojno-izobraževalna dejavnost šolske knjižnice je njena temeljna dejavnost in najpomembnejši del dela knjižničarja v njej. Šolska knjižnica se integrira v življenje in delo šole, da lahko svoje naloge opravlja v skladu s potrebami vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa.
V podporo razvijanju bralne kulture in informacijske pismenosti se učenci vključujejo v različne projekte (Nacionalni mesec skupnega branja, Mednarodni mesec šolskih knjižnic, projekt Naša mala knjižnica, noč v knjižnici) in v druge knjiž(nič)ne dejavnosti (mesečna knjižna uganka, priporočilni seznami branja, beleženje dogodkov in datumov, povezanih s knjigo in branjem, knjižničarski krožek, izmenjava knjig v Ferdovi knjigobežnici).

NALOGE ŠOLSKE KNJIŽNICE

• sistematično zbiranje, strokovna obdelava, hranjenje knjižničnega gradiva;
• računalniška obdelava knjižnega in neknjižnega gradiva;
• predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice;
• učenje spretnosti uporabe knjižnice;
• sodelovanje pri učenju raziskovalnih in referenčnih spretnosti;
• navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij;
• prost pristop do izbire knjižničnega gradiva;
• izvajanje knjižničnih informacijskih znanj za vse učence od 1. do 9. razreda.

Temeljni cilj šolske knjižnice je, da postane sodobno informacijsko središče šole.
Knjižničar skupaj s šolskimi strokovnimi aktivi pripravi sezname za domače branje za učence od 1. do 9. razreda, pomaga pri izbiri knjižnega gradiva za Jurčičevo bralno značko, angleško in nemško bralno značko, upošteva interese bralcev za uvajanje novih oblik in metod dela.
Poleg tega neprestano spremlja izdaje vseh aktualnih slovenskih založb, si prizadeva za razvoj bralnih sposobnosti mladih in navaja učence na aktivno uporabo šolske knjižnice, da bodo kasneje samostojni uporabniki knjižnice. Knjižničar sodeluje tudi v strokovnih organih šole in na pedagoških konferencah.
Kreativnost knjižničarja se kaže v uresničevanju začrtanega programa oz. v izvajanju vzgojno-izobraževalne funkcije knjižnice, ki mora:

• biti dostopna vsem učencem, učiteljem in delavcem na šoli;
• usposobiti učence za samostojno delo;
• spodbujati interes in radovednost uporabnikov;
• razvijati bralne navade;
• navajati na spremljanje literature;
• izobraževati uporabnika za uporabo knjižničnih bibliografskih pripomočkov;
• navajati na uporabo vseh virov informacij;
• spoznati uporabnike (posebno učitelje) z raznimi bazami podatkov;
• ustvarjati pogoje za učenje učencev;
• razvijati metode in tehnike samoizobraževanja;
• z vsebinami in obsegom fonda zadovoljiti zahteve učnih načrtov in programov ter individualne interese uporabnikov;
• uresničiti korelacijo učnih področij;
• omogočiti dostop do vseh virov znanja;
• zagotoviti svoboden pristop k znanju.

Knjižničar izpolnjuje predpisano pedagoško dokumentacijo, skrbi za svojo strokovno rast v okviru izobraževanja pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, učencem svetuje pri izbiri knjig in drugih virov za izobraževalne in razvedrilne potrebe, jim pomaga pri izdelavi samostojnih pisnih nalog, jih navaja na shranjevanje in navajanje virov znanja ter na spoštovanje intelektualne lastnine in avtorskih pravic.
Da bi zadostili vsem ciljem in nalogam, je pogoj sodobna računalniška (strojna, programska) in komunikacijska oprema za sprejemanje informacij, obdelavo gradiva ter posredovanje podatkov o lastnih fondih svojim in drugim uporabnikom ter celotnemu knjižničnemu informacijskemu sistemu.

Učenci si lahko ob enem obisku izposodijo 3–5 enot gradiva.

Knjižnični red