»Če želite polneje živeti, morate spoznati umetnost uživanja v malih, drobnih trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo na odkritje.« (H. A. Porter)
V preteklem tednu je v bolnišničnih prostorih potekalo prijetno in sproščeno predpraznično druženje, saj so našega devetošolca Miho iz C oddelka obiskali prostovoljci iz matične šole. V dneh, ko se pripravljamo na bližajoče praznike in počitniški oddih, zbiramo in nakupujemo še zadnja darila ter načrtujemo, kako čim bolj smiselno ter v miru preživeti proste dni, ki so pred nami, bodo nekateri med nami praznike preživeli precej drugače.
Verjetno skoraj vsakdo od nas pozna nekoga, ki je (in bo) v teh dneh zaradi različnih (tudi zdravstvenih) okoliščin izven domačega družinskega okolja.
Slednje so spoznali tudi naši devetošolci, ki so se skupaj z mentorico Sabino Rozina odločili, da nekaj svojega prostega časa namenijo druženju z učencem, ki je že dalj časa na zdravljenju v BOŠu.
Tako mentorica kot vodja bolnišnične šole sva mnenja, kako zelo pomembno je, »da mladi ljudje pridobijo čim širše znanje, ki ga bodo lahko kot odrasli uporabljali in nadgrajevali, » kot je zapisala Tereza Novak, izvršna direktorica slovenske Filantropije. »Da pa bodo to lahko v resnici naredili, potrebujejo tudi drugačne izkušnje, s katerimi si lahko pridobijo samozavest, tako potrebno za pogum pri reševanju izzivov, ki jih prinaša življenje.«
V projekt prostovoljstva na slovenski Filantropiji je vključena tudi naša šola. Tako mentorice kot preostali zaposleni se namreč zavedamo, v kakšni raznolikosti smo se znašli in sobivamo v zadnjem desetletju. Živimo namreč v časih, ki so stičišče mnogih kultur, tradicij, navad, pa tudi eksistencialnih stisk in iskanja novih priložnosti, s katerimi se srečujemo tudi v šolskih prostorih.
Krepitev socialnega čuta in razvijanje empatije sta zgolj dve lastnosti, s katerima lahko vsakdo izmed nas, ne glede na starost in spol, pripomore k boljši družbi. Kjerkoli, vsak dan znova. Doma, v službi, v šoli, na ulici ali na vasi.
Prav zato je smiselno, kot je zapisala direktorica slovenske Filantropije, omogočiti mladim, da svojo odvečno energijo (ki se v današnji družbi, žal, prepogosto izraža tudi kot agresija do sovrstnikov), uspešno usmeri tudi v pozitivno pomoč sovrstnikom. In nekateri naši Ferdovci in Ferdovke to že več let uspešno počno!
Če bomo mladim dali priložnost in jih usmerjali, da se lahko izrazijo tudi znotraj šolskega sistema, ki je med odraščanjem tako zelo pomemben, bomo ustvarjali »družbo suverenih in odgovornih ljudi, ki se zavedajo tudi medsebojne soodvisnosti.«
Naše mentorice prostovoljcev se zavedajo, da mladi slednje usvojijo ter dobijo z različnimi izkušnjami in pravilnim, pozitivnim usmerjanjem. Kot pravi Tereza Novak »se vsekakor morajo že mladi ljudje naučiti, da imajo moč, da stvari spreminjajo, da ni nič hudega, če ti ne uspe vse, česar si se lotil, da pa je treba vztrajati in se učiti iz minulih neuspehov. To je gotovo prava pot za razvoj celovite neodvisne osebnosti in vse, kar lahko naredimo v tej smeri, je vredno truda.«
Naslednje druženje obarvano z družabnimi igrami načrtujemo tudi v tem tednu, ko se bomo družili v prostorih matične šole. Veseli pa nas, da bo učenec deležen obiskov in druženja tudi med prazničnimi dnevi, saj je med zaposlenimi v bolnišnični šoli kar nekaj učiteljic, ki so se tako kot naši učenci odločile za tako humano gesto.
