Prišel je težko pričakovan petek, 10. oktober, ko se je skupina zagnanih planincev iz OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični vkrcala na avtobus in pot nas je popeljala proti Gorenjski. Vsi nestrpni in željni pričakovanj smo končno prispeli do našega cilja, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju. Odložili smo prtljago in se z avtobusom zapeljali do koče pri Savici. Ogledali smo si slap in čakala nas je prva preizkušnja, pohod do našega doma. Tu nas je čakala zaslužena večerja in pozdrav upravnika doma. Ob postiljanju postelj smo se zelo zabavali, saj je za nekatere to bilo prvič in obljubili smo si, da ne tudi zadnjič. Zvečer smo imeli še spoznavni večer. Sledilo je umivanje in pa najprijetnejše, pravljica za lahko noč in odšli smo v »Mižale«. Prebudili smo se v megleno jutro. Odpeljali so nas do Stare Fužine, kjer smo si najprej ogledali hudičev most, nato pa se podali proti koritom Mostnice. Prvi vtisi na globoka korita so bili:«Uauuuu, hudoooo, kako lepooo!« J Užitek je bilo videt učence pri navdušenju nad lepoto narave. Poiskali smo znamenitega slončka ter se pred njim seveda ovekovečili. Sledil je še vzpon do koče na Vojah (690 m nmv), kjer smo imeli daljši postanek z malico oz. kosilom ter igro na igralih. Pred nami je bila še zložna hoja med planino s kravami in konji do čudovitega slapa Mostnice (visok okrog 20 m). Na cilju so se vsi strinjali, da je bil pogled na ta slap vreden vsega napora. Sledil je sestop do koče na Vojah ter vožnja do doma. Po počitku smo tekmovali v orientacijskem teku, na katerem so zmago poželi »ORLI«. Sledila je večerja ter kurjenje tabornega ognja do poznih ur. Največje navdušenje so požele pečene hrenovke ter ražnjič kruhki.
Naslednje jutro smo se napotili pod Skalco, kjer nas je pričakal inštruktor plezanja, gospod Matjaž. Nekateri so se prvič preizkusili v plezanju, večina pa je to prvič preizkusila na naravni steni. Nekateri so prav blesteli v plezalnih sposobnostih. Sledila je preizkušnja v veslanju. S kanuji smo se popeljali po Bohinjskem jezeru. Ugotovili smo, da je veslanje kar utrujajoče.
Tabor smo zaključili pri kipu štirim srčnim možem, kjer smo poglede usmerili v našo najvišjo goro. Vsi ti vtisi nam bodo ostali za celo življenje in nihče nam jih ne more vzeti. Dragoceni so tudi zato, ker lahko iz njih črpamo mir, veselje, občutek povezanosti in človeške bližine.
Učiteljici Bojana Iljaž in Karla Oven
no images were found
