Hvala, dragi otroci in učitelji, učiteljice, da ste se me spomnili tudi na vaši šoli.
Kako lepo mi je bilo, ko ste me pred dnevi malo pobližje ogledali.
Požgečkali ste me z grabljicami in metlami. Odstranili ste odmrle dele rastlin, da bom sedaj zadihala in na novo pognala čudovite rastline.
Čestitam vam, da ste posadili drevo. Priletele bodo čebelice in opraševale cvetove. Danes sem opazila, da ste se spomnili nekaj zanimivega. Drevesom ste nadeli oči. Ali veste, da vas gledajo in dihajo za vas leta in leta. Kaj vse bi lahko spregovorila, če bi imela usta!?
Ko skakljate po mojem hrbtu, mi je prijetno, včasih pa sem žalostna, ko name odvržete odpadke in se ne zmenite zanje.
Se spomnite, kolikokrat vam učitelji in učiteljice rečejo, da je potrebno odpadke ločevati? Je res tako težko?
Nikoli mi pa ne bo jasno, čeprav nosim vso pamet sveta, ZAKAJ zavržete toliko nedotaknjene hrane od šolske malice in kosila? Ste pomislili, koliko vode in energije potrebujemo za pridelavo hrane? Ta energija gre v odpadek, vi pa si raje kupite manjvredno hrano in sladkarije v embalaži, ki dodatno bremenijo okolico.
Dragi učenci in učenke, vsi, ki imate kratko pot do šole in pridete v šolo peš, vam se globoko priklonim, kljub moji okrogli obliki. Brnenje avtomobilov in nepotrebnih izpuhov je iz dneva v dan večje. Bi se mogoče odločili, da v lepem vremenu pridete v šolo peš ali s kolesom? Povabite še prijatelje in pot do šole bo zelo zanimiva.
Na vzpetinico pred šolo ste name postavili številne vetrnice. Hvala vam. Veter je moj zvesti spremljevalec in moj glasbenik. Prav zabavno je gledati, kdaj se veter ujame v pisane krake vetrnic in zapleše z njimi. Verjetno ste pomislili tudi na uporabo energije.
Danes praznujem in za praznovanje sem si izbrala dežne kapljice. Sveže, čiste, osvežujoče. Podarjam jih tudi vam. Lepo delajte z njimi!
Ne pozabite name tudi v drugih dneh, saj smo vendar močno povezani.
Vaša Zemlja
