Animo cupienti, nihil satis fascinator.
“Za dušo, ki pričakuje, ni nič dovolj hitro.”
(Latinski pregovor)
Jože Kastelic se je rodil v Starem trgu blizu današnje tovarne Zmaj, po domače »Pr’ Višnjan«. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Ukaželjen fantič je predvsem po zaslugi dobrotnikov dobil možnost nadaljnjega šolanja. Najprej se je šolal v Marijanišču, nato pa je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1932 tudi maturiral. Zanimanje za klasične jezike (latinščino in grščino) ga je pripeljalo na študij klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na isti fakulteti je vpisal tudi študij antične zgodovine. Leta 1939 je diplomiral, štiri leta kasneje pa doktoriral na temo Antični motivi v Prešernovem pesništvu.
Svojo poklicno pot je pričel leta 1940 v Narodnem muzeju v Ljubljani. V začetku je tam deloval kot kustos, leta 1945 pa je prevzel mesto ravnatelja. Kot ravnatelj je vodil izkopavanja gomil ob cesti Ivančna Gorica–Šentvid. Leta 1968 je prevzel mesto predavatelja zgodovine starega veka ter klasične in provincialne rimske arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno pot je sklenil leta 1989 kot predavatelj antične zgodovine na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Bil je avtor in pobudnik mnogih razstav (Umetnost situl od Pada do Donave), začetnik poljudnoznanstvene revije Argo, predsednik Arheološkega društva Jugoslavije in še mnogo več. Takole je o njem zapisal Mihael Glavan: »Jože Kastelic je bil po svojem osnovnem poklicu arheolog, po izobrazbi klasični filolog (poznavalec klasične grščine in latinščine), po svojem delu še zgodovinar, umetnostni in literarni zgodovinar, raziskovalec, publicist, urednik, kritik in še kaj.«[1]
Svoje občutke je rad izrazil tudi v pesmih. Prvo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Prve podobe je izdal leta 1940. Drugo pesniško zbirko z naslovom Barve je objavil šele leta 1991. Zadnja zbirka je izšla leta 2003, mesec dni pred smrtjo. Ob izidu zbirke je takole zapisal: »Ko sem v februarju preteklega leta dokončal Ode — ko se je duša, bi rekel pesniško, izpraznila — sem bil kakor Heraklej na razpotju … Mojo Dolenjsko, cvetoče češnje na naši Loki nad Stično, moj rojstni Šentvid s cerkvenim stolpom in pokopališčem in še drugo je, razumljivo, v pesmih čutiti.«[2]
Že samo branje o dosežkih tega vrlega Šentvidčana vzbuja ponos. Zato je prav, da dostojno počastimo njegovo življenje in delo. V soboto, 22. 5. 2010, ob 17. uri je bil odkrit njegov doprsni kip pred Osnovno šolo Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični.
Zapisala Polona Kastelic
(ob odkritju doprsnega kipa maja 2010)
[1]M. Glavan, Vseved modernega časa, Klasje (5. 5. 2005).
[2]J. Kastelic, Pismo udeležencem predstavitve pesniške zbirke Ode (20. 4. 2003).
IZ ŠOLSKE KRONIKE …
V soboto, 22. maja 2010, ob 17. uri se je pred OŠ Ferda Vesela začelo slovesno odkritje doprsnega kipa akademika dr. Jožeta Kastelica, mednarodno priznanega arheologa, zgodovinarja, klasičnega filologa, publicista in literata iz Šentvida pri Stični. Pobudnik postavitve spomenika je bil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, njegovo idejo pa sta z veseljem in naklonjenostjo podprla ivanški župan Jernej Lampret in ravnatelj osnovne šole Janez Peterlin. Avtor spomenika je akademski kipar Stojan Batič. – Slavnostni govornik ob odkritju je bil dr. Kajetan Gantar, kulturni program pa so sooblikovali Šentviški slavčki, Godba Stična in učenci naše šole (recitatorji, citrarka Eva Medved, violinistka Ana Zvonar in flavtistka Katarina Zvonar).
Ob odkritju spomenika je učiteljica Polona Janežič v šolski avli pripravila razstavo o življenju in delu dr. Jožeta Kastelica, oblikovala pa je tudi priložnostno zloženko. – Tudi v šolski knjižnici je bila v maju in juniju na ogled razstava Arheolog, zgodovinar, raziskovalec Jože Kastelic, naš krajan. Pripravila jo je knjižničarka Breda Zupančič.
