Povej mi, a bom pozabil. Pokaži mi in morda se bom spomni. Dopusti, da naredim sam, pa bom znal. (Konfucij)
V torek, 12. 5. 2015 so učenci Podružnične šole v Temenici imeli naravoslovni dan. Na sončno majsko jutro jih je pot vodila v Mačkovec, na Mavrični breg na posestvo gospe Otilije Grad Barle. Namen druženja, raziskovanja in učenja izven učilnice je bilo spoznavanje zdravilnih zelišč in sadnega drevja v sadovnjaku, ki uspeva na naših tleh in je v teh tednih v polnem cvetenju.
To in še več so učenci spoznali v nekaj urnem druženju v gosteh, kjer nas je prijazno sprejela gospa Otilija, s katero so se učenci družili na naravoslovnem dnevu že v preteklem šolskem letu, ko jih je pri pouku obiskala na podružnični šoli.
Učenci so v dopoldnevu, ki je za vse minil čisto prehitro, zakurili ogenj, pekli krompir v žerjavici, si ogledali in poimenovali stare sorte jablan, spoznali visoke grede in različne vrste zelenjave, ki prav odlično uspeva brez uporabe umetnih škropiv, si ogledali čebelnjak in zbiralnik vode ter se seznanili, kako s svojim delovanjem (znanjem in neznanjem) lahko spodbujamo ali uničujemo tako rastline kot živali v našem okolju.
Že v šoli so na barvne trakove zapisali svoje (nematerialne) želje, ki so jih nato obesili vsak na svojo vejo v brezovem gaju, ki je ustvarjen tudi zato, da nas simbolično spomni na povezovanje z vsemi in vsem, kar nas obdaja. Seznanili so se tudi s koristnostjo in zdravilnostjo tako brezovih listov (čaj) kot njenega soka, s katerim si lahko pomagamo pri težavah z lasiščem pa tudi pri spomladanskem čiščenju organizma in težavah z ledvicami in revmo.
Ker brez igre seveda ne gre, so učenci z navdušenjem posegli tudi po lokih in hoduljah, ki so jih pričakali na posestvu. Največja atrakcija in veselje pa sta vsekakor povzročili dve lično izdelani drevesni hišici, skriti med drevesnimi krošnjami visoko nad tlemi, na katerih bi lahko učenci preživeli celo dopoldne. Plezanje do njih in preizkušanje ravnotežja je bila le še ena od dejavnosti ta dan, ki je učence izredno motivirala, saj kot se je izkazalo, je takih dejavnosti v vsakodnevnem življenju čisto premalo.
Dan je minil čisto prehitro in želimo si, da bi tudi v naslednjem šolskem letu imeli priložnost spoznavati naravo in živa bitja v njej na tako izkustven način, ki si ga bomo zapomnili za zmeraj.
Lidija Oštir, Alenka Ivanjko
