Včasih se nam na poti do cilja pojavijo prepreke, ki nam poskušajo spreminjati začrtano pot. Številni ukrepi, ki se jih je potrebno držati v »korona« obdobju in slaba vremenska napoved bi lahko prestrašila Ferdove naravoslovce, ki smo od 17. do 19. 9. 2021 ponovno načrtovali Naravoslovni tabor. A mi smo se odločili, da gremo … Da gremo raziskovat in predvsem, da se gremo zabavat.

V petek se je tako 36 najbolj navdušenih naravoslovcev v spremstvu treh učiteljev (Karle, Marcela in Sabine) odpravilo v Temenico na tridnevni aktivni vikend. Naš hotel je postala kar POŠ Temenica, ki nam je velikodušno odprla svoja vrata. Kuharica Slavka je poskrbela, da nismo bili lačni, postelje pa smo si »naredili« kar sami. Izjemna izkušnja, ki je sigurno ne bomo nikoli pozabili.

V Temenici smo se začeli zbirati v petek ob 15. uri. Močno deževje ni pokvarilo veselja ob srečanju s prijatelji. Polni pričakovanja smo poslušali navodila učiteljev in se jih nato tudi natančno držali. Ob 16. uri so se nam pridružile naše medicinske sestre iz ZD Ivančna Gorica. Bernarda, Beti in Ana so nam povedale veliko pomembnih stvari, ki se jih moramo držati, da ostanemo zdravi. Naredili smo si tudi zelo zdrave namaze (humusov, skutin s korenčkom in jabolkom in avokadov), ki so bili odlična popoldanska malica. Kar nismo mogli verjeti, da so res tako dobri.

Pred večerjo smo s pogovorom spletali še trdnejša prijateljstva, zasnovali naš naravoslovni dnevnik, ki je nastajal tekom tabora, ter se pripravljali na obisk Ranča Prebil. Na Ranču smo res uživali. Po začetnem spoznavanju s konji nam je gospod Jure omogočil tudi jahanje le-teh. Pod budnim očesom Veronike in Anje smo jahali skoraj vsi in pri tem neizmerno uživali. Ob prihodu v šolo smo si pripravili udobna ležišča, namesto pravljice za lahko noč pa spoznavali življenje Janeza Vajkarda Valvazorja, ki bo del našega sobotnega raziskovanja.

Tudi letos smo sobotni dan začeli z jutranjo telovadbo. Le da tokrat ni bila na obali, ampak kar na šolskem igrišču. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili na dom zeliščarke Jožice Bajc Pivec, ki ima na svojem vrtu posajene tudi rastline, o katerih je pisal že Valvazor. Na njenem posestvu smo si poleg tega ogledali tudi čmrljak, ribnik in številne druge zanimivosti. Skupaj smo se nato odpravili po zeliščarski poti do gradu Bogenšperk, med potjo pa spoznavali zdravilna zelišča in njihov pomen za naše zdravje. Ob pogledu na grad Bogenšperk smo  začeli razmišljati o njegovih skrivnostih. Komaj smo čakali, da jih vsaj nekaj odkrijemo. Po malici smo razdeljeni v dve skupini začeli raziskovati. Eni smo se najprej podali na ogled gradu, drugi pa smo iskali zaklad v njegovi okolici. Skupini sta se nato tudi zamenjali. Prav vsem je uspelo najti zaklad, ki se je skrival v okolici gradu, ter si zapomniti pomembne stvari, ki se nanašajo na našega velikega polihistorja Valvazorja.

Da nismo bili lačni, je poskrbelo prijetno osebje Krčme na gradu, posladkali pa smo se še s sladoledom in odličnimi torticami. Prosti čas, ki smo ga imeli po kosilu, smo izkoristili za sprehod, opazovanje poročnega slavja, ki je prav tisti čas potekalo na gradu in predvsem za druženje s prijatelji. Posijalo je celo sonce, ki nas je spremljalo še celo popoldne.

Sledil je pohod po Trim stezi Bogenšperk. S pomočjo vaj, ki smo jih našli na 12 postajah, in poučnega delovnega lista smo se razgibali ter raziskali številne posebnosti rastlinstva in živalstva gozdnega ekosistema.

S tem pa se sobotno popoldne še ni končalo. Čakalo nas je posebno doživetje v »hiši nad oblaki«. Z navdušenjem smo poslušali Davida, ki je eden izmed petih lastnikov tukanov v Europi, kako nam je pripovedoval značilnosti in posebnosti eksotičnih ptic (v lasti ima trenutno 60 različnih vrst), predvsem papig. Najbolj navdušeni smo bili nad Čarlijem, inteligentnim govorečim kakadujem, ki izgovarja slovenske in celo nemške besede in je zelo rad v središču pozornosti. Naučili smo se, kaj lahko papige jedo in sodelovali celo pri pripravi obrokov in hranjenju le-teh.

Zelo navdušeni smo bili tudi nad delavnico Rokovanje z živaljo, kjer nam je Jan podrobno predstavil kopenske želve, žabe, kuščarje in celo kačo. Živali smo ogledovali, spoznavali njihove značilnosti in premagovali različne strahove, ki so povezani z njimi. Pravo presenečenje pa je sledilo, ko nam je Jan podaril avstralskega paličnjaka, ki smo ga kasneje poimenovali Temi in je tako postal del našega tabora.

Prijetno utrujeni smo se nato z avtobusom odpeljali v Temenico, v naš začasni dom. Po večerji je sledilo druženje. Nekateri učenci so se zabavali znotraj šole, spet drugi pa so na mivki igrali odbojko in tako počastili naše odbojkarje, ki se ravno v tem času borijo za odlično uvrstitev. Razmišljanje o čudovitem dnevu nas je počasi zazibalo v prijetno spanje.

V nedeljo smo po jutranji telovadbi, rojstnodnevnem presenečenju, obveznem skupinskem slikanju ter zajtrku dokončali osebne  dnevnike, ki jih bomo s ponosom pokazali našim staršem, prijateljem … Pospravili smo stvari ter izkoristili čas za igranje odbojke in ples, za katerega nam je na tem taboru skoraj zmanjkalo časa. Po prijetnem zaključku, kjer smo se zahvalili drug drugemu, pa so nas zunaj že čakali starši, ki so nas radovedno opazovali in komaj čakali, da izvedo, kaj vse smo doživeli.

Ja, bilo je zanimivo, enkratno in neponovljivo …

Le kaj nas čaka drugo leto?

Slike si lahko ogledate v galeriji naravoslovnega tabora.