Bil je že večer, ko nas je veliko priteklo v šolo. Čeprav so bile počitnice, nam ni bilo težko, saj je bila pred nami noč v knjižnici. Dokler se nismo vsi zbrali, smo posedali, se pogovarjali in igrali. Potem nam je knjižničarka povedala navodila. Upoštevali smo jih in na pravo mesto pospravili prtljago. Razburjeni smo stekli proti garderobi, kajti čakala nas je večerna telovadba: kratek sprehod. Bila je tema, zato nismo natančno vedeli, kod hodimo (razen učiteljic). Med potjo smo naredili nekaj postankov in uspešno prestali zahteven preizkus: deset sekund smo zdržali brez vsake svetilke in v čisti tišini. In to kar dvakrat.
Sledila je večerja. Komaj smo jo dočakali, kajti na jedilniku je bila pica. Po večerji smo sprejeli skrito gostjo gospo Marušo Pušnik, knjižničarko Mestne knjižnice Grosuplje, ki nam je predstavila kamišibaj. Vsi smo z zanimanjem poslušali. Gostja nam je predstavila še naslednje pravljice: Snežna vrana, Tine in Muca Copatarica, Kozlovska sodba v Višnji Gori in Zelo lačna gosenica. Lepo smo se zahvalili, se poslovili in že čakali na naslednjo dejavnost, ogled animiranega filma o dinozavrih. Ni nam ga uspelo pogledati do konca, saj smo bili že ogreti za lov na skriti zaklad. Nekateri smo svoje namige pobirali, kot da bi nam padali z neba, in smo skriti zaklad hitro našli, drugi pa so potrebovali malo več časa. Z zakladi v rokah smo se udobno namestili in si ogledali še drugi film. Potem smo legli k počitku. Noč je hitro minila.
Naslednje jutro smo se uredili, potem smo pospravili in odhiteli na zajtrk. Tam nas je čakalo še eno presenečenje: veseli uživamo v nuteli, kar nam naenkrat rečejo, naj pridemo po – ne boste verjeli: palačinke! Bile so prav zares slastne. S spominsko fotografijo v eni in spalno vrečo v drugi roki ter hvaležnostjo v srcu, da so nam knjižničarka Katja, učiteljica Martina, kuharici Angelca in Olga, kuhar Silvo in ravnateljica Angelca Mohorič pripravili tako zanimiv dogodek, smo se malo utrujeni, a zelo zadovoljni odpravili v nov počitniški dan.
Zapisala Iva Dremelj, 5. b
