Planinska skupina je letošnje pohode zaključila z vzponom na Trebni vrh (581 m nmv). Iz Šentvida jih je vlak zapeljal do Trebnjega, od koder so se mimo starega gradu podali v gozd. Na srečo je velik del poti potekal po gozdu. Sonce je namreč neusmiljeno pripekalo in vročina ni popustila do zadnjega. Najprej so si pod vodstvom vodnika iz Planinskega društva Trebnje, g. Romana, ogledali veliko jamo, ki pa je bila zelo blatna. Seveda so pri izbiranju koraka in opazovanju v pomoč prišle svetilke. Po ogledu jame je sledil vzpon na vrh, kjer so imeli krajši počitek z malico. Nato so sestopili do obeležja 15. poldnevnika, kjer so končno prišli na razgledno točko. Slišali so razlago poldnevnika, si ogledali njegov potek na reliefu naše kokoške ter odbrali čas na sončni uri. Sledil je sestop do koče, kjer nas je čakala senca, čaj in lepi razgledi. Po počitku je sledil sestop v dolino. Velika motivacija za uren korak pa je tokrat bil osvežilen sladoled, ki nas je že čakal na železniški postaji. Izlet očitno ni bil preveč naporen, saj jim še zmeraj ni zmanjkalo energije; urno kot gamsi so se povzpeli na staro lokomotivo ter uživali v senci. Na izletu je bila nagrajena učenka, Neja Novak iz 4. b razreda, ki se je edina od planincev v letošnjem šolskem letu udeležila vseh petih izletov. Številni planinci so ji sledili z udeležbo na štirih izletih. V naslednjem letu bo nagrajencev zagotovo še več. Vsi ti vtisi jim / nam bodo ostali za celo življenje in nihče nam jih ne more vzeti. Dragoceni so tudi zato, ker lahko iz njih črpamo mir, veselje, občutek povezanosti in človeške bližine. Vsem obiskovalcem gora pa želimo varen korak, lepe razglede in prijetne spomine. Naj za nami v gorah ostanejo le stopinje.
