In smo šli… sončnemu, toplemu dnevu na proti. Na ta veseli dan, 1. april, smo se planinci odpravili proti Notranjsko-Snežniškem hribovju. Po dolgi vožnji do izhodišča, smo se po grebenu treh vrhov podali na najvišjega, tj. Kozlek (997 m nmv). Najprej smo osvojili Sopil, od koder smo že imeli lepe razglede in prvi postanek za malico. Nato smo osvojili Srednji vrh ter še zadnjega, Kozlek. Razgledi na dolino reke Reke in okoliško hribovje, ki obdaja to dolino, so bili čudoviti. Hodili smo po kraški pokrajini travnatih pobočij s skalami ter nizkim borovjem. Spremljali so nas tudi znanilci pomladi. Na vrhu smo se razgledali vse do morja ter se spočili za sestop. Sestopili smo po poti kurirjev in vezistov proti vasi Vrbica, kjer nas je pričakal avtobus. To pot je označevala markacija z modrim obročem in rumenim očesom. Kot je bilo dnevu primerno, smo se med hojo veliko šalili, a nekateri so zaradi teh šal skoraj obnemogli, saj so verjeli, da bo potrebno še enkrat v hrib. Vsi pa smo se razveselili ruševin Starega gradu, ki smo si jih z velikim zanimanjem ogledali ter si zamišljali kako je potekalo življenje v njem. Prav tako smo prehodili del evropske pešpoti E6, ki poteka v smeri sever – jug in na slovenskem ozemlju doseže najvišjo točko na Snežniku (1796 m nmv). Nismo bili veliko oddaljeni od nje. To pot označuje markacija z rdečim obročem in rumenim očesom. Kljub grebenski poti, so bili planinci dokaj utrujeni. Ali je šlo za spomladansko utrujenost ali prebujanje iz zimskega spanca, pa naj presodi vsak zase.
»Trenutki, svetli cekini, so šli mimo tebe;
ti pa jih nisi videl, ni se ti hotelo,
da bi iztegnil roko, nastavil dlan!« je zapisal Ivan Cankar.
Vsi, ki smo se podali na pohod, pa smo ujeli ogromno lepih trenutkov, ki so se strnili v prekrasen dan.
V gorah se bomo ponovno družili na dvodnevnem izletu, ki je predviden 9. in 10. junija 2017.
