V sredo, 26. 2. 2020, se je na OŠ Ferda Vesela odvil šolski otroški parlament. Udeležilo se ga je 28 učencev predmetne stopnje. Tema letošnjega parlamenta nosi naslov Naša poklicna prihodnost. Učenci so resno razmišljali o poklicih in težavnosti njihove izbire, se pogovarjali o prihodnosti in načinu ter pomenu prave izbire svojih poklicnih poti. Tema je zelo široka, zato je čas za debato minil veliko prehitro in marsikaj je še ostalo nedorečenega.
Ob koncu so kot vedno potekale volitve predstavnika šole, ki nas bo 9. marca zastopal na regijskem otroškem parlamentu v Novem mestu. Izbrana je bila Zoja Verbič iz 8. a, ki se bo s svojim razmišljanjem in argumenti soočila z vrstniki na regijskem srečanju ter si skušala pridobiti sedež na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal meseca aprila v Ljubljani.
Nekaj bistvenih sklepov šolskega otroškega parlamenta:
- Učenci se pri izbiri poklica najbolj zanašajo na svoje interese, upoštevajo še svoje sposobnosti, učni uspeh ter okoliščine in povpraševanje po določenem kadru. Pri odločitvi jim pomagajo obiski poklicnih tržnic, informativni dnevi, podatki na svetovnem spletu, dobro pa se je pogovoriti tudi z ljudmi z izkušnjami.
- Vloga staršev pri izbiri poklica se jim zdi pomembna, a so mnenja, da dokončna odločitev mora pripasti otrokom. V smislu svetovanja se jim zdi primerno, da pri odločitvi pomaga tudi šola, a le do neke mere.
- Naš izobraževalni sistem se jim zdi precej dobro prilagojen potrebam trga in strinjali so se, da ima veliko poklicnih šol dober program. Po daljši debati pa so ugotovili, da bi morali na izobraževanje pogledati s širšega vidika ter ne upoštevati zgolj učenja podatkov, temveč tudi drugih veščin, npr. sposobnosti reševanja problemov, kritičnega razmišljanja, delavnosti. Tu so v našem šolskem sistemu odkrili kar nekaj pomanjkljivosti. Želijo si več učenja praktičnih in uporabnih vsebin, več ekskurzij, preverjanj znanja in razrednih ur. Zdi se jim, da jim številni govorni nastopi pomagajo pri dvigovanju samozavesti. Bi pa pri pouku manj pisali in se ne učili toliko življenjsko neuporabnih stvari.
- Ugotavljali so, da obstajajo poklici, ki danes nimajo več velikega pomena (npr. mlinar, šivilja, pek …). V sedanjosti se jim zdijo zelo pomembni poklici s področja računalništva in programiranja, pa strojni tehniki, zdravniki in drugi … Iskali so poklice prihodnosti in prišli do zaključka, da o njih pravzaprav ne morejo povedati prav dosti, saj še ne obstajajo in je zelo težko predvidevati, kakšni bodo družba in potrebe ljudi čez desetletje ali več.
- Strinjali so se, da je vpliv medijev na izbiro poklica velik. Po eni strani jim omogočajo, da dobijo več informacij in širšo predstavo o poklicih, lažje pridejo do informacij »iz prve roke« in vse to jim omogoča lažjo izbiro. Po drugi strani pa mediji, zlasti v nanizankah na televiziji, poskrbijo tudi za precej nerealne prikaze poklicev. Otroci tako marsikateri poklic vidijo kot »sanjski« in se ne zavedajo njegovih slabših plati. Mediji še poglabljajo stereotipe o poklicih.
- Spregovorili so še o zaposlitvah v tujini in se strinjali, da je v sedanjosti za opravljanje poklica v drugi državi veliko več možnosti, kot jih je bilo včasih. Omenili so »beg možganov«, za katerega se po njihovem odloča vse več mladih Slovencev, saj v tujini vidijo več možnosti za večji zaslužek, napredovanje in pridobivanje izkušenj. S tem država veliko izgubi tudi Pozitivno plat so odkrili v tem, da se veliko ljudi odpravi na delo v tujino le za neko krajše obdobje, potem pa se vrnejo v matično državo z več znanja in izkušnjami.
