Letošnjega pomladnega športnega dne smo se tako učitelji kot tudi učenci 1. triade izredno veselili. Za pomoč pri organizaciji smo stopili v stik z g. Mihom Genoriem iz Zavoda Prijetno domače, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč. Prav njemu in g. Mateju Štehu iz uredništva Klasja gre velika zahvala, da nas je kar 133 učencev od 1. do 3. razreda skupaj z učenci PŠ Temenica na sončen pomladni petek, 6. 5. 2016, opravilo nepozaben pohod po domači občini – po krožni poti Prijetno domače.
Ko smo lani ob tem času skupno majsko petkovo dopoldne delili z učenci ljubljanskih šol po Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, se nam je utrnila ideja, da se ob letu na ta dan organiziramo in raje odpravimo na pohodniški podvig kar po domači občini. In to smo letos tudi (uspešno) izpeljali.
Ob pričetku pohoda je vsak učenec dobil zgibanko in obešanko za ključe, ki smo jo mi porabili kar za pripetje zgibanke, na kateri je prostor za vseh 12 žigov (12 kontrolnih točk). Letos je bil naš cilj pot iz Šentvida (izpred šole), do Temenice in naprej do Sobrač (skozi 3 kontrolne točke).
Prvošolce in del drugošolcev je pot vodila iz Šentvida skozi Češnjice, Bukovico in Čagošče do podružnične šole v Temenici, kjer so športne dejavnosti nadaljevali na igrišču ob šoli. Skupina učencev 3. razreda, skupaj z učenci 1. in 2. razreda podružnične šole v Temenici, pa je pot iz Čagošč nadaljevala čez Čagoško goro do Sobrač, kjer so nas prijazno sprejeli krajani in pridne gospodinje KS Sobrače, ki so za nas pripravile okusno presenečenje v obliki raznovrstnega domačega peciva, za kar se jim ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo. V Sobračah smo se za kratek čas ob razigrani pesmi pridružili tudi številnim pohodnikom, organiziranim pod okriljem občine Ivančna Gorica, ki pa so svojo pot pričeli že v Ivančni Gorici in si zadali krožno pot Prijetno domače po vseh 12 krajevnih skupnostih v dolžini 105 km prehoditi v treh dneh kar v celoti.
Srečanje dveh generacij, mladih po starosti in mladih po srcu, je bilo prisrčno, sproščeno in s pesmijo obarvano. Prav tako smo z učenci v Sobračah imeli čas še za preizkušanje tamkajšnjega nogometnega igrišča, kjer je dobršen del učencev izkoristil veliko prostora za svojo prosto igro z vrstniki.
Tako se ob letu osorej zopet družimo, morda še v številčnejši zasedbi in sigurno še na kaki kontrolni točki več, kajti naši učenci so dokazali, da imajo ogromno kondicije, da so za hojo izredno motivirani, da so željni raziskovanja narave in druženja na prostem tako s svojimi sovrstniki kot tudi z ostalimi pohodniki.
