Šolski otroški parlament

V torek, 14. 3. 2023, je na Osnovni šoli Ferda Vesela potekal šolski otroški parlament. Udeležilo se ga je 24 učencev predmetne stopnje. Tema razprave je bila tokrat Duševno zdravje otrok in mladih. Učenci so razmišljali o svoji samopodobi in ugotavljali, da je včasih težko o sebi povedati nekaj lepega, medtem ko se svojih negativnih plati domislijo brez težav. Naučili so se, da je samopodoba posameznikovo doživljanje samega sebe oz. odnos, ki ga ima do samega sebe.

V času zaprtja države, šol in družin zaradi epidemije virusa Covid-19 so otroci občutili pomanjkanje stikov z vrstniki, veliko časa so preživeli za ekrani, njihov življenjski prostor je bil omejen in pri marsikom je zato nastala ali se povečala duševna stiska. Ugotavljali so, da je pogovor vedno del rešitve, ter spoznali nekaj spletnih strani, kjer lahko najdejo odgovore na svoja vprašanja in stiske.

Mladi parlamentarci so se razdeljeni v skupine posvetili štirim podtemam: Kaj je duševno zdravje, Vplivi okolja na moje duševno zdravje, Moji viri moči in Spremembe za krepitev mojega razvoja. Na pripravljene plakate je vsaka skupina zapisala svoje misli. Sledila je razprava, kjer so udeleženci izrazili svoje mnenje.

Ob koncu so potekale volitve predstavnika šole, ki bo našo šolo zastopal na regijskem otroškem parlamentu v Novem mestu. Izvoljena je bila Iva Dremelj iz 8. b. 27. 3. 2023 se bo udeležila regijskega otroškega parlamenta, kjer se bo srečala z vrstniki iz širše Dolenjske regije ter si z dobro oblikovanim mnenjem skušala zagotoviti prostor na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal meseca aprila v Ljubljani.

Nekaj bistvenih sklepov udeležencev šolskega otroškega parlamenta:

  • Duševno zdravje je osebno počutje in zanj moramo skrbeti. Običajno se kaže oz. opazi tudi navzven. Težko ga zavestno prikažemo drugačnega, kot je v resnici. Duševno zdravje nas lahko skrbi, če se v nas za daljše obdobje naselijo negativna čustva. Dobro je, če to prepoznamo oz. imamo ob sebi nekoga, ki to prepozna. Ne smemo zamuditi trenutka, da si poiščemo pomoč ali si pomagamo sami. Za to imamo tudi uporabne spletne strani (npr. #to sem jaz in TOM telefon).
  • Naše duševno zdravje je odvisno od okolja, sovrstnikov, staršev, prehrane, odvisnosti od substanc, visokih pričakovanj, materialnih dobrin, medijev … Graditi moramo na svoji samopodobi in ostajati kritični do tega, kaj je za nas dobro in kaj ne. Tudi sovrstniki z nenehnim slabim počutjem lahko na nas vplivajo negativno. Zase skrbimo s tem, da počnemo stvari, ki nas razveseljujejo. K dobremu počutju oz. izboljšanju razpoloženja pogosto pripomorejo tudi hišni ljubljenčki, ki nas imajo brezpogojno radi in nas ne grajajo, da smo naredili kaj narobe. So tisti, ki nas sprejemajo takšne, kakršni smo in nam omogočajo sprostitev, tolažbo, bližino, morda pa tudi razlog za gibanje na svežem zraku. Pomembno je še, da smo aktivni in se zdravo prehranjujemo ter poskrbimo za zadostno količino spanja. Raziskave so dokazale, da dolgotrajno pomanjkanje spanja negativno vpliva na naše zdravje. Je lahko razlog za zastoj srca, razvoj Alzheimerjeve bolezni, ipd. Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.
  • Zelo pomembno je, da se v stiski obrnemo na nekoga, ki mu zaupamo, in se z njim pogovorimo. Za duševno zdravje skrbimo tudi s tem, da razveseljujemo druge (jim posvetimo majhno pozornost …), jim pomagamo (tutorstvo, prostovoljstvo). Pri tem ne smemo zanemariti meje solidarnosti. Če nekdo začne našo pomoč izrabljati, izkoriščati, moramo pomisliti nase. Vprašati se moramo, ali nas razdajanje za druge še zmeraj krepi, dviguje našo samopodobo, ali izčrpava naše telo, nas utruja in nam povzroča slabše počutje.

Naši predlogi za izboljšanje duševnega zdravja v šolskem okolju so:

  • individualne ure učitelj – učenec,
  • šolski radio (umirjena glasba),
  • ogled kakšnega filma na to tematiko in pogovor o njem …