Planinska skupina je letošnje pohode zaključila z dvodnevnim izletom v pogorju Košute (Karavanke). Polni pričakovanj in navdušenja nad prenočitvijo v planinski koči smo se v petek, 9. junija ob 14. uri, odpravili izpred šole. Vožnja do kmetije Matizovec, ki je bila naša izhodiščna točka, je bila dokaj kratka, a za neučakane planince precej dolga. Vzpon do koče je bil dokaj strm in po šolskem dnevu seveda tudi naporen. A energije za planinsko igralnico ob koči seveda ni zmanjkalo. Na planini Kofce nas je pričakal čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič in v daljavi celo na našega očaka, Triglav. Prav tako pa smo si ogledali naš cilj prihodnjega dne, Veliki vrh (2088 m n.m.v.). Z velikimi pričakovanji na dosežek prihodnjega dne, smo se odpravili k nočnemu počitku.
Zjutraj nas je zbudilo zavijanje vetra. Prav strašni občutki po taki lepi noči, ki jo je razsvetljevala luna, ki marsikomu ni pustila spati. Ob zajtrku nas je presenetil obisk našega ravnatelja, ki se nam je pridružil pri vzponu na dvatisočaka. Vzpon je ves čas potekal po razglednem pobočju Košute. Koča se je našim očem vedno bolj oddaljevala, vrh pa približeval. Tik pod vrhom nas je osvežilo nekaj kapljic dežja in osvojili smo ga. Najprej smo stopili z eno nogo v Avstrijo, z drugo pa v Slovenijo, saj se ti takšna možnost ne ponudi prav pogosto. Razgled je segal daleč naokrog. Videli smo najvišje vrhove vseh naših gorstev (Triglav, Grintavec in Stol). Naš pogled pa je segal tudi v Avstrijo. Sledila je sladka nagrada in zaslužen krst za prvopristopnike. Ob planinskem krstu so morali pokazati svoje planinsko znanje ter si izbrati planinsko ime, ki jih bo odslej spremljalo pri pohajkovanju po hribih. Tukaj so se kar izkazali, pri zapletih pa je priskočila na pomoč planinska botra. Tako so krst vsi uspešno opravili, za dokazilo pa prejeli krstni list. Sestop je bil seveda lažji, saj smo vedeli, da nas v koči že čaka kosilo. Še zadnji pogledi po okoliških hribih, slastni štruklji, žulji in tresoče noge … pa smo prispeli v dolino. Z obrazov je žarelo zadovoljstvo in prijetna utrujenost.
Vsi ti vtisi nam bodo ostali za celo življenje in nihče nam jih ne more vzeti. Dragoceni so tudi zato, ker lahko iz njih črpamo mir, veselje, občutek povezanosti in človeške bližine.
V poletnem času vam želim veliko užitkov v naravi in seveda varen korak.
Posebej pa čestitam Nany Urbas, Nastji Korpič, Jakobu Lipniku, Lari Gričar Grden, Jakobu Kastelicu, Tinkari Langus in Tonyju Urbasu za udeležbo na vseh petih izletih, ki smo jih v tem šolskem letu izvedli v okviru planinskega krožka.
